NOFX - Linoleum
Najbolj znan komad brezkompromisno neodvisnega punk benda iz Kalifornije
Leto 1994 je bilo veliko leto za kalifornijsko punk založbo Epitaph, ki so jo Bad Religion sprva ustanovili za lastne potrebe, in bilo je veliko leto za vsakega srednješolca, ki je užival v sončnih rifih melodičnega hard cora bendov, kot so bili Pennywise, Offspring in Rancid. In takih nas ni bilo malo. Punk je bil leta 1994 za najstnike velika stvar.
NOFX še zdaleč niso največji predstavnik svoje scene, so pa 30 let kasneje najbližje mojemu srcu. Predvsem zaradi tega, ker se za razliko od velike večine ostalih bendov iz svojega časa niso jemali pretirano resno. Seveda to ne pomeni, da bend ni imel in nima stališč, so pa srednješolcem globoke resnice par desetletij kasneje bolj prebavljive, če se skrivajo v resda pogosto infantilnem humorju.
Vse to nas pripelje do albuma Punk in Drublic (Drunk in Public, štekaš?) in največjega hita benda, ki je brezkompromisno ostajal v neodvisni sceni in tako ostal v senci drugih predstavnikov svojega časa. Linoleum je nekaj več kot dvominutni uvod v njihov najbolje prodajan album in domnevno zgodba o prijatelju benda, ki je vedno spal na kuhinjskih tleh iz linoleja.
Komad odpre metalsko navit kitarski rif, ki se mu že čez nekaj sekund pridruži preostanek benda v polnem galopu, značilnem za NOFX. Ima pa komad izrazito nekonvencionalno strukturo, saj brez refrena in sestavljen le iz kitice in prehoda. Tudi besedilo je v obliki toka zavesti in v njem ni rim, tako da preseneča vsaka vrstica znova.
Čisto možno je, da je bil ravno zato komad uspešnica, saj se sicer ponavljajočih refrenov in predvidljivih rim človek hitro nažre. Je pa res, da komad v drugem delu navzame nekoliko bolj univerzalno sporočilo, ki presega zgolj zgodbo o enem izmed znancev na sceni: “To sem jaz na ulici z violino pod brado, igram z nasmehom in pojem bedastoče / To sem jaz na zadnjem sedežu, to sem jaz v celici, to sem jaz v tvoji glavi.”
Komad Linoleum je vsekakor prestal preizkus časa in na YouTubu je na ducate bendov, ki igrajo svoje priredbe. Ob 25. obletnici komada so se NOFX odločili, da ga upokojijo v komadu Linewleum. Ta sicer še zdaleč ne dosega veličine originala, vendar pa lepo pojasni, da včasih svoje najboljše stvari ustvarimo, ne da bi zares razmišljali o njih. V besedah Fat Mikea: “Linoleum mi ni nikoli pomenil nič / napisal nisem niti refrena, le kitico in prehod.”
