Lomelda - Hannah Sun
Lomeldin album Hannah je šola v tem, kako pisati odkrito glasbo brez poze.
Velik del rock glasbe je poza. Bendi in izvajalci prevzamejo osebnosti, ki so lahko blizu ali daleč njihovi pravi osebnosti. S to igro osebnosti dobimo kameleona Davida Bowieja ali pa konservativca Johnnyja Ramona v punk bendu. Primerov je nešteto. To prevzemanje druge osebnosti je pravzaprav temelj rock’n’rolla, ki zahteva osebnosti, ki izstopajo in privlačijo s svojo drugačnostjo.
Na drugi strani pa stojijo umetniki, ki so povsem odkriti in s svojo glasbo razkrivajo svojo dušo. Projekt Lomelda izvajalke Hannah Read trdno stoji na tej strani. Namesto prevzete osebnosti lahko v njeni glasbi slišimo tako razgaljeno dušo, bolj značilno za folk, kot tudi glasbene prijeme, ki spominjajo na kralja spalničnega popa Alexa G. Dobimo glasbo, ki jo sestavlja le peščica skrbno izbranih instrumentov in se dopolnjuje z ranljivim vokalom, ki nam zagotovi pogled v avtoričino notranjost.
Z albuma Hannah sem izbral komad Hannah Sun, nekaj več kot 3-minutno razmišljanje o tem, kako ohraniti medčloveške povezave, ne da bi ob tem prizadeli drug drugega. Glasbeno gre za enega glasnejših komadov z albuma, ki sicer niha od povsem minimalističnih instrumentalov do glasnejših in bolj udarnih kitarskih izbruhov. Kitari se pridružijo enostavni bobni, okoli teg ogrodja pa se ovijajo igrivi sinti, ki v ozadju pričarajo dodatno melodijo za bogato zvočno kuliso.
Pri tem pa je treba poudariti, da izpovednost in odkritost v glasbi ne pomeni depresivne glasbe. Album Hannah je poln trenutkov, polnih upanja, in pozivov k življenju, v katerem ravnamo v dobro ljudi okoli sebe.
Album Hannah je eno boljših glasbenih del leta 2020. Posebej priporočam še komade Wonder, Kisses in Tommy Dread.
Na zamudi starejših zapisov:
