REM - Electrolite
Ni me strah, ni me več
Izbirati iz diskografije REM je podobno kot prizor s svetimi grali iz Indiane Jonesa in zadnjega križarskega pohoda s podobno smrtonosnimi posledicami. V nekaj več kot 30 letih so namreč ustvarili toliko nepozabnih melodij, da je težko izbrati “pravo”.
Izbral sem Electrolite, zadnji komad s kriminalno podcenjenega albuma New Adventures In Hi-Fi, ki je bil obenem labodji spev izvirne zasedbe z Billom Berryjem.
Ta “enostaven in zelo lep” komad je Thom Yorke imenoval za najboljši komad njihove kariere in svoj kratek zapis o njem zaključil z besedami “Če znaš napisati nekaj takega, si zaslužiš, da te sliši na milijone ljudi.” Težko bi se bolj strinjal.
Electrolite skoraj v celoti stoji na klavirski melodiji, nad katero se le v sredini komada dvigne violinski solo, ki še poudari otožnost in nostalgičnost komada.
V besedilu se Michael Stipe poslavlja od 20. stoletja in Los Angelesa, ki stoji kot njegov nestalen in površinski simbol, ki je s svojimi lučmi in zvezdami zasijal svetleje od česarkoli drugega.
You are the star tonight
Your sun electric, outta sight
Your light eclipsed the moon tonight
Stipu komad ni bil všeč in ga ni želel na končnem albumu. Na srečo sta ga Mike Mills in Peter Buck prepričala v nasprotno. Ta anekdota lepo pokaže, da lahko včasih ustvariš nekaj neverjetnega, ne da bi se zavedal, kaj si v resnici ustvaril.
Še posebej efektiven pa je zaključek, kjer se v zadnjih sekundah zadnjega komada na albumu, s katerim se je poslovil izvirni bobnar, Stipe v tišini od tega obdobja tudi sam poslovi z besedami:
I'm not scared
I'm out of here
2 na teden
2 priporočili na teden brez komentarja:
Seznam predvajanja komadov
Za komade, o katerih pišem, sem naredil seznam predvajanja na YouTubu.
