Nekaj super komadov iz leta 2024

V letu 2024 ni manjkalo dobrih komadov in bendov. Tu jih je le nekaj, čeprav bi jih lahko nabral še vsaj petkrat toliko. Seznam je bil iz objektivnih razlogov (pomanjkanje časa in zdravja) potisnjen na začetek novega leta. Uživajte!

Kim Deal - A Good Time Pushed

Piše se leto 2024 in Pixies pod vodstvom Francisa Blacka izdajajo boleče povprečne rock albume, Kim Deal pa brez njihovih okovov v naša ušesa pošilja presežek, ki kaže, da je pri uspehu Pixies v osemdesetih verjetno igrala bistveno večjo vlogo, kot ji jo je zgodovina priznala. Z Breeders je ustvarila nekaj neverjetnih zadev - nazadnje All Nerve leta 2018 - sedaj pa je na prvem solo albumu spet zadela v polno.

MJ Lenderman - Wristwatch

S countryjem in grungeom navdahnjen komad je en vrhuncev z izjemnega albuma Manning Fireworks. Letos je MJ Lenderman na vrhu sveta, saj je po sodelovanju z Wednesday letos podprl še Waxahatchee. A njegovo solo delo zliva južnjaško gotiko z melodijami, ki spominjajo na bolj temačne REM. Čeprav je Wristwatch na površju komad o Apple Watchu, se nekje globlje skrivajo mračnejše človeške resnice: “And a wristwatch that's a // Pocket knife and a megaphone // And a wristwatch that tells me // I'm on my own”.

Being Dead - Van Goes

Eden najbolj pogostih pogovorov ob pisanju komadov teče o tem, ali se določen del ujema z drugim. Vem, da smo v različnih bendih vedno poizkušali, kako povezati različne dele, da se slišijo melodično povezani. Zato človeka kar razjezi, ko posluša Being Dead, kjer vsak del komada oddrvi v čisto drugo smer. A melodije tu so odlične, tako da pomanjkanje kohezije ne moti. Na drugem albumu Being Dead najdete vse: rok, hiper pop, retro stile in še marsikaj.

Wunderhorse - Midas

Midas me je očaral s svojim opotekajočim se ritmom in vokalom, ki ves čas hodi po tanki črti med petjem in hripavim kričanjem. V nekaj več kot dveh minutah Wunderhorse obdelajo super rockovski komad, ki se odpre s skoraj tradicionalnim rifom, nato pa da dovolj prostora sodobnemu rock komadu. Moj bog, celo solažo ima.

Beach Bunny - Vertigo

Beach Bunny so me prepričali že leta 2020 z albumom Honeymoon in upam, da je ta komad signal, kam se razvija band pod vodstvom Lili Trifilio. Vertigo je komad o čustveni prtljagi, a se ne prepusti melanholijo, temveč svoje bistvo skomunicira v pop punk obliki, katere je človek vesel vsakič, ko se znova zavrti.

Mount Eerie - Non-Metaphorical Decolonization

Album Night Palace se sliši kot fuzija obeh projektov Phila Elveruma - Microphones in Mount Eerie. Non-Metaphorical Decolonization je političen komad brez kakršnegakoli pretvarjanja: “This ‘America’, the old idea, I want it to die // Non-metaphorical decolonization // Beneath the one sky // Let this old world shatter // And transform”. Kar se začne z bučečim hrupom se umiri za ravno dovolj časa, da komad dostavi svoje sporočilo in ga nato podčrta z zadnjim izbruhom.

Porridge Radio - A Hole In The Ground

Na tretjem albumu Porridge Radio je pevka Dana Margolin nekoliko manj razkrito ranjena, a zato nič manj neposredna. Njeni katarzični kriki so se umaknili nekoliko bolj nadzorovanemu in melodičnemu redu, ki je manj očitno krvav, obenem pa prav nič manj preprost in iskren. Vprašanja odraslosti se vijejo čez celoten komad, v katerem Dana Margolin spoznava, da tudi v ljubezni včasih ni odgovorov: “Winter ends and spring begins // And I still need everything I needed then”.

Royel Otis - If Our Love Is Dead

Nimam občutka, da želita Royel Otis ustvariti kaj drugega kot brezskrben in melodičen pop rock, ki si ga z veseljem zavrtiš na poletno jutro, ko si misliš, da je pred tabo dober dan. Njun uspeh je povsem zaslužen - občutek za melodije in harmonije je nezmotljiv in nikoli ne zadane v prazno.

Adrianne Lenker - Sadness As a Gift

Adrianne Lenker je verjetno ena najbolj ustvarjalnih oseb v indie rocku danes. Ne le, da z Big Thief še vedno ustvarja v relativno hitrem tempu, tudi kot solo umetnica stalno navdušuje s svojo mešanico countryja in folka. Sadness As a Gift je ljubezensko pismo, ki vrta globoko v odnos, ki se je preprosto končal in ne ponuja odgovorov na vprašanja, saj je za njim ostala le žalost.

Marika Hackman - No Caffeine

No Caffeine je seznam stvari, s katerimi se lahko za nekaj trenutkov otresemo tesnobe vsakodnevnega življenja, ne glede na to, kako si vsi nasveti med seboj nasprotujejo: “Occupy your mind // Don’t stay home // Talk to all your friends, but don’t look at your phone // Scream into a bag // Try to turn your brain off.” Marika Hackman je ustvarila komad, ki v propulzivno ritem sekcijo splete klasično orkestracijo za zasanjan občutek.

Future Islands - Glimpse

Glimpse sicer ni našel mesta na albumu People Who Aren’t There Anymore, vendar je odličen predstavnik vsega, zaradi česar so Future Islands po vseh teh letih še vedno izjemen band. Čez new wave bas linija in enostavne ritme se prepletajo nežni sinti in značilni vokal Samuela Herringa. Glimpse je enostaven, a prepričljiv spomenik minljivosti, ki šviga od osebnega do širše slike.

VHS Ghost - A Conjuring

Verjetno najbolj obskurna zadeva na seznamu. Izrecno lo-fi komad se sliši skoraj kot nekaj, kar bi skupaj posnela Daniel Johnston in Alex G. Vse skupaj ustvari zasanjano vzdušje, ki spominja na mešanico grozljivke in romantike.

bar italia - the only conscious being in the universe

Popolno nasprotje od predhodnega komada. Zvoka Bar italie je samozavesten, poln močnih rifov in vokalnih harmonij, komad pa odpre poskočna bas linija. Komad je seksi dialog med dvema vase zagledanima partnerjema, ki se pogovarjata in obenem govorita eden mimo drugega.

Vampire Weekend - Gen-X Cops

Moj glavni očitek glasbi Vampire Weekend je, da je preveč premišljena in včasih energijo zamenja za pretirano premišljene in ekscentrične figure. Gen-X Cops je beolj neposreden, saj ga poganja vrhunska kitarska solaža, ki se v kitici in refrenu umakne nežnejšemu vokalu in instrumentalizaciji. Komad skozi enostavne podobe vzame človeško naravo in našo navado, da pod drobnogledom preučujemo napake predhodnikov ter pozabimo, da bodo tega deležne tudi naše: “It's by design and consequentially // Each generation makes its own apology”: